Ceste v dolini Kokre

Do razpršenih domačij v najdaljši slovenski vasi vodijo poti, nekatere daljše druge malo manj, vse pa so večinoma odmaknjene od glavne ceste. Naši dedki so se prevažali s konjsko vprego, zato so potrebovali za današnje pojme precej ozke ceste, ki pa so bile seveda makadamske.

Prebivalcem urbanega naselja je logično, da mimo njihove hiše pelje asfaltirana cesta. V Kokri pa je še kar nekaj domačij, do katerih prideš po makadamu. Tako smo se pri nas v petek razveselili, ko so delavci firme Mapri pripeljali stroje in nam položili 300 m asfalta. Seveda pa je bilo potrebno najprej cesto razširiti in utrditi podlago, poskrbeti za višino in padec, vstaviti drenažne jaške in s kanalizacijskimi cevmi speljati vodo v bližnjo reko Kokro. Končno podlago nam je sfiniširal Franc Roblek s svojimi stroji.

S svojim delom in domačo mehanizacijo smo precej zmanjšali račun, za naslednje leto pa upamo, da nam bo uspelo podaljšati še enako dolžino do hiše.

Malo v hecu, sem se pa zamislila nad odgovorom nečakinje, ki je komentirala mojo fotko: ooo civilizacija (:)

Zapisala: Jana Žebovec