Kolesarski piknik DU Preddvor

Med letošnjimi »okroglimi« slavljenci kolesarjev in pohodnikov DU Preddvor  sta 70-letna  Cirila Grilc in 80-letna Ani Celar Gorza. Kolesarski piknik, namenjen Cirili in  Ani Celar Gorza, je bil v Kokri pri Janezu Slugi. O vsestranski Ani Gorza Celar lahko več preberete v spletnem zapisu občine Preddvor na naslednji povezavi https://www.preddvor.si/objava/773942 , tokrat še nekaj besed o Cirili Grilc.

Cirila Grilc, rojena Polajnar,  se je  kot najmlajši od petih otrok,  in sicer 13 let starejšemu pokojnemu bratu Matotu rodila 7. 6. 1953 v Ljubljani. Pred njo so se rodili še Ivan, Marinka in Nace.

Kot je izvedela kasneje, je mama popoldne do treh še žela ječmen, nato se oblekla in stric jo je naložil na  voz, »kolesel« ter jo peljal v Kranj, potem so jo z rešilcem odpeljali v Ljubljano, kjer je ob šestih že prijokala na svet Cirila.  

Cirila se ne spomni, kako so jo »varovali« starejši bratje, ko sta ata in mama šla na izlet v Pulo. Iznajdljivi bratje so jo dali v voziček in zaprli v svinjsko kuhinjo, sami pa so se šli potepat po vasi. Na srečo se je vse srečno končalo, ali je spala ali jokala, pa se Cirila seveda ne spomni …

Pri njenih trinajstih letih so se vsi bratje in sestra poženili ali odšli šli od hiše. Zelo slabo se je počutila, »še danes imam travme, nikogar nisem imela za vrstniški klepet« se spominja. Starši so vsaj enega otroka zraven rabili za pomoč, četudi ni bila velika kmetija.  

Z žalostjo omeni, da brata Ivana ni dolgo poznala, kajti on je odšel od doma k stricu, ker nista imela svojih otrok. Z njim si ni delila skupnega otroštva, tako da nikoli ni imela občutka, da sta brat in sestra.

Osnovno šolo je obiskovala v  Preddvoru, njena želja je bila babiška šola, a ker je bila v Ljubljani, to ni bila prišlo v poštev.  Zato je končala trgovsko šolo v Kranju. Njena prva služba ni bila v trgovini, zaposlila se je v kranjski Komunali.  Želja po trgovini se ji je uresničila šele, ko se je v Kranju odprl prvi Spar. Sprejel jo je tedanji direktor, Beljan  Tone Roblek. Vedno radovedna in željna znanja se je  vpisala v poslovodsko šolo, kjer je bila tudi sprejeta. Naslednja leta se je vsak dan vozila v šolo v Domžale, seveda popoldne po službi. Pa to še ni bilo dovolj, imela je dvoizmensko delo, zato  je za manjkajoče dneve dobila vse izpiske in pri  44 letih diplomirala. Cirila poudari izjemno pomoč sina  Primoža, ki je tedaj hodil v gimnazijo in ji pomagal pri matematiki. Pred diplomi je bila dve leti brez glasu, zdravniki so menili, da je alergija, a se je kasneje izkazalo, da je bil vzrok hernija. 

Po diplomi se je zaposlila 1999 v Mlekarni Kranj, kjer je ostala 8 let, zadnja leta pa se je vozila v Ljubljano v Ljubljanske mlekarne, kjer se je leta 2008 tudi upokojila.

Največ v življenju ji pomeni družina, »da smo skupaj« pravi. Sedaj živita sama z možem Ivanom.  Blizu doma živi sin Primož s petimi vnuki, precej dlje hči Tina v Novem mestu s štirimi vnuki. Ko je snaha Tina delala magisterij, je pomagala tudi pri skrbi za vnuke.

»Otroci imajo svoje življenje, midva svoje. Ivan je tisti, ki stoji ob meni v vseh življenjskih situacijah. Potrebno se je dogovarjati in najti skupni jezik ter najboljšo rešitev za oba,« poudari Cirila. Z Ivanom skupaj nabirata gobe, čeprav jih Ivan nabere več, rožice za čaje, lahko pa jo tudi srečate na jutranjem sprehodu, ko se poda do Turna, naprej v Drago in Mače, proti Bašlju in nazaj do šole ter mimo jezera v Potoče. Z Ivanom pa zavijeta tudi v hrib proti Jakobu. Oba sta tudi redna pohodnika in kolesarja preddvorskih upokojencev.

Posebna Cirilina ljubezen pa so čebelice. Življenje ji lepšajo že deset let in poleg skrbi zanje jo še posebej sprostijo v trenutkih napetosti. Čebele so samo za sprostitev in dobro voljo.

Draga slavljenki, Cirila in Ani, še na mnoga predvsem zdrava leta med najdražjimi!

Besedilo: mag. Franceska Žumer

Fotografije: Marko Govekar