Pot oča Voranca

Tisti čas, ko je oča Voranc še pasel na Vrhu Zaplate Pekovčevega jarca, je že davno preč. Kamor koli sta se takrat obrnila, je bila pred njima vsenaokrog sočna trava, vse dol do Boštka in vse tja not u Dolgo njivo. Pa se je svet obrnil na glavo, ljudi, ki bi kosili travo vse do vrha Zaplate, ni bilo nikjer več. Pastirjev, ki bi pasli ovce, prav tako ne. Med travo je začelo rasti cretje, ruševje. Ponekod so veje zdaj že debele, kot otroška roka od zapestja do komolca. Ko zaideš v takšno cretje, se ne spraviš zlepa ven iz njega. Stare poti so postale prazne in globoko skrite. To nedeljo smo člani Kulturno umetniškega društva Matije Valjavca eno takšno pot ponovno odkrili. Z nami je bil tudi 78 letni Janez Šenk, ki nam je povedal, kje pot zavije v drugo smer. Ohranjanje kulturne dediščine naših prednikov, je temelj, ki ohranja narodovo identiteto in nas varuje pred podivjanim svetom blišča in ničevosti.

Z vsem veseljem in pridnostjo so za delo poprijeli trije fantiči Urban, Aljaž in Lovro Šenk. Že od nekdaj je znano, da je dobro, da je pri moškem delu zraven tudi ženska roka in tudi kakšen njihov nasvet. Bolj uigrano in po pameti se potem vse delo odvija. Simona Zorman in Bernarda Šenk sta bili ti dve ženski, ki sta vedrino življenja in delo delili z vsemi z vso gorsko vnemo. V meglene zavese sta peli motorni žagi, ki sta ju uporabljala neutrudljiva Ivan in Rok Šenk. Brez Stankota Niča, staroste preddvorskega odra in Vilija Ekarja, junaka Laneža, seveda tudi ni šlo. Koliko moči in koliko volje ter požrtvovalnosti je v njiju. Za vzor sta lahko marsikateremu mladincu!

Pot z Vrha Zaplate do Boštka je kratka, kadar je sreča in zadovoljstvo med ljudmi, ki so doživeli goro v vsej svoji prvobitnosti. Letos so ovčarji na Zaplato pripeljali 165 ovc. Že več kot 60 let jih ni bilo toliko na poletni paši. Lepo je bilo poslušati njihov beeee, beeee.

V koči planinskega društva Preddvor v Boštku sta nas z odprtimi rokami sprejela oskrbnik Rajko in njegova žena Marjeta. Pristno, tisto tapravo planinsko veselje je v tej koči doma! Zato se velja v kakšnem zgodnjem jutru potruditi oditi navzgor do njiju. Kavica, ki ju spijete pri njiju, je božanska!

Pa srečno pot oča Voranc!

Slavko Prezelj

Foto: Slavko Prezelj, Stane Nič