17. februarja obeležujemo obletnico rojstva Matije Valjavca

Matija Valjavec se je rodil 17. februarja 1831 na Srednji Beli, na domačiji pri Kračmanu. Osnovno šolo normalko je obiskoval v Kranju, po njej gimnazijo v Ljubljani, star 20 let pa je odšel študirat slavistiko in klasično jezikoslovje na Dunaj. Službo je dobil na Hrvaškem: 22 let je bil je gimnazijski profesor v Varaždinu, nato pa še 15 let, vse do upokojitve, na gimnaziji v Zagrebu. Od leta 1876 je član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu.

Poročen je bil s Hrvatico Berto, rojeno Ott in z njo imel osem sinov in hčer. Zadnja leta ga je mučil želodčni rak, podlegel mu je 15. marca 1897 v Zagrebu, kjer je tudi pokopan.

Poleg tega, da je bil profesor,  je bil dejaven in pomemben kot jezikoslovec, bil je prvi slovenski znanstveni folklorist, pa tudi pesnik in prevajalec.

Z zbiranjem ljudskih pesmi, pripovedk in legend je začel že kot osnovnošolec, spraševal je ljudi in zapisoval, kar so mu povedali. Tudi ko se je že odselil iz domačih krajev, je ostal v ljubezni do zbiranja slovenskega ljudskega slovstva ves čas povezan s slovenskim jezikom in rodno deželo. Ljudske pesmi, ki jih je zapisal, so bile že pred stoletjem objavljene v Štrekljevi zbirki Slovenske narodne pesmi, za knjižno izdajo ljudskih pravljic, pripovedk, povesti, starih navad in ugank pa je v letih 2002 in 2007 poskrbel Ilja Popit u dvema obsežnima knjigama Kračmanovih pravljic. Ali ste vedeli, da je kot prvi zapisal znano ljudsko pravljico Zlata ptica?

Kot pesnik je poustvarjal epske – pripovedne (npr. Zora in Solnca) in domovinske pesmi, v katerih poudarja domotožje in ljubezen do rodne zemlje (Podonavska riba, Hrepenenje). Leta 1855 jih je izdal v zbirki Pesmi, tri leta po njegovi smrti pa je izšla zbirka Valjavčevih pesmi Poezije, ki jo je uredil Fran Levec. Valjavčeva najbolj znana pripovedna pravljica v verzih je Pastir (1859).

Kot jezikoslovec je Valjavec preučeval jezikovne posebnosti v slovenščini, ukvarjal se je tudi s kajkavščino. Kot prvi je analiziral in opisal preddvorski govor. Bil je tudi izjemen prevajalec: prevajal je Trubarjeva dela, protestantsko sveto pismo, sooblikoval in soustvarjal je Pleteršnikov slovar, prevajal Gothejeve pesmi, Shakespeara, Eneido in Odisejo.

Čeprav je Matija Valjavec iz rodnih krajev odšel že v mladosti, je bil nanje zelo navezan; s svojim delom in domoljubno zavestjo je že za časa življenja ime Preddvora in Storž'čeve deželce  ponesel v svet, rojaki pa ohranjamo njegov spomin. Leta 1951, ob 120 letnici njegovega rojstva, si je njegovo ime nadelo preddvorsko kulturno umetniško društvo, v šolskem letu 1961/62 je pod mentorstvom Berte Golob začelo izhajati šolsko glasilo Matijev rod, od leta 1966, pa se po njem imenuje preddvorska osnovna šola.

Ob obletnici rojstva Matije Valjavca člani KUDa z vami delimo posnetek uprizoritve Kračmanove pravljice, ki smo jo zaigrali pred dvema letoma, ob njegovi 190-letnici.

Uprizoritev Kračmanove pravljice Sedem laži

Petra Lombar Premru, KUD Matije Valjavca Preddvor