80 let spominov na kokrško tragedijo

»Na ponedeljek zjutraj je bilo. Trinajstletni Andrej Krč, Pstotn'kov je ob deveti uri zjutraj ravno »zmetval« mrvo na skednju, ko so hišo obkolili Nemci. Slovenec v službi gestapa je osorno zavpil: »Deset minut imate časa, da vzamete najnujnejše in zapustite hišo.« Z vrat je strgal »haus listo« to je seznam ljudi, ki so prebivali v hiši. Vedel je, da se v njo ne bodo nikoli več vrnili. Deset minut kasneje so bile samotežne sani z nekaj »punkeljci« pripravljene za odhod,« je opisal te trenutke Andrej Krč st. Pstotn'kov.

Tragični dogodki, ki so se dogajali v mesecu juliju 1942 v dolini Kokre, predvsem pa spomin na 20. julij v letu 1942, ko so Nemci ustrelili 13 moških z vnaprej določenih kokrških kmetij v Spodnji Kokri, ko so na isti dan otroke in ženske kokrških gospodarjev izgnali s svojih domov in ko so štiri dni zatem v Celarjevi strugi ustrelili še 11 talcev iz begunjskih zaporov, dajejo nam, ki sedaj živimo v miru in svobodi, človeško dolžnost, da se teh tragičnih dogodkov z vso spoštljivostjo do žrtev spominjamo in da jih ne pozabimo. Ognji na kokrških hišah in gospodarskih poslopjih so segali že visoko, ko so izgnane otroke in ženske z nemškim vozilom peljali v Šentvid, od koder so jih potem odpeljali v Nemčijo.

Občinska organizacija za vrednote NOB Preddvor je v spomin ob 80. letnici tega zločinskega dogodka pri osrednjem spomeniku v Kokri pripravila spominsko slovesnost. K spomeniku so lovorjev venec položili domačini Irena Rezman, Andrej Krč in Branko Rezman. V pozdravnem nagovoru je župan Rok Roblek med drugim dejal, da smo Slovenci trdoživ narod, narod, ki so ga tragični dogodki skozi zgodovino vedno naredili še bolj močnega in še bolj neuklonljivega. Predsednik organizacije za vrednote NOB Preddvor Franci Ekar je v govoru predvsem opisal okupatorski cilj, ki je ves zajet v  enem samem Hitlerjevemu stavku, ki ga je izrekel 26. aprila leta 1941 v Mariboru: »Naredite mi to deželo spet nemško!«

Ekar se je zahvalil tudi vsem Kokrjanom, ki ohranjajo spomin na ta tragični dogodek, predvsem Cirilu in Faniki Koder, ki vzorno skrbita za vse partizanske spomenike v dolini Kokre, zahvalil se je županu Roku Robleku in Občini Preddvor, ki tvorno sodeluje pri obnovi spomenikov, praporščakom, Turističnemu društvu Kokra za sodelovanje pri pripravi prostora pred osrednjim spomenikom in vsem ljudem odprtega srca, ki so kljub visokim temperaturam prišli na spominsko slovesnost, ki jo je ubrano vodila Mirjana Črnac.

Predsednik Združenja za vrednote NOB Kranj Božo Janež je na spominski slovesnosti recitiral krasno pesem Ponosna si vas Kokra, ki jo je napisal danes 81 letni Branko Dežman s Srednje Bele. Njegov oče Lojze je bil žrtev sovražnikovega napada na tiskarsko tehniko Jošt 13. januarja 1945 v Lobnici v dolini Kokre.

Neskončna vrsta; po dva in dva brez križa hodi procesija,
nahrbtnik na hrbtu, v rokah paket, kar je kdo mogel
z doma otet, v tujino zdaj nese stisnjenih ust;

so besede iz pesmi Izgnanci avtorja Iva Rudolfa, ki jo je vzneseno recitirala Marjanca Podpeskar.

V poklon Karlu Destovniku- Kajuhu katerega 100. obletnico rojstva praznujemo letos je njegovo pesem »Po tisočih letih« vzneseno recitirala Vilma Zavadlav, Kajuhovo nesmrtno pesem, ki pravi takole: »Samo milijon nas je, milijon umirajočih med mrliči, milijon, ki pijejo mu kri biriči, en sam milijon, ki ga trpljenje krotoviči in vendar ga nikoli ne uniči!« pa je z vsem žarom recitirala Polonca Hribar.

 »Živé naj vsi naródi, ki hrepené dočakat' dan, da koder sonce hodi, prepir iz svéta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!«

S temi pomenljivimi besedami našega nesmrtnega pesnika Franceta Prešerna je slovesnost spomina na tragične dogodke v Kokri izpred 80. let zaključila Mirjana Črnac.

Pred leti mi je Florjan Štular - Zdov'nkov povedal, da so Nemci tistega 20. julija 1942 prišli tudi do njih. Čakala jih je ista usoda kot Pstotnikove, Prodanove … »Oče je dobro vedel, da bo vsega konec, zato je nam otrokom rekel: »Hitr' pejte v shrambo, pa se najejte medu, kolk'r ga le morte pojest. K'r s tavelk'm žlicam ga jejte.«

Pa vendar so Zdovn'kovi ta dan ušli tragediji. Nemški oficir iz Preddvora Joseph Scheiber, ki je bil naklonjen partizanom, je odločil, da se tej »partizanski« hiši in vsem, ki prebivajo v njej, ne sme nič zgoditi!«

V spominski slovesnosti pri osrednjem spomeniku v Kokri gre za spomin na nedoumljivo trpljenje domačinov in za opomin, kot je v svojem govoru rekel župan Rok Roblek. »Mir danes ni tako samoumeven, kot smo si do nedavnega mislili.«

Naj na koncu zapišem le še besede osebe, katere oče je bil kot 12 letni deček izgnan v nemški rajh. »Zelo sem hvaležna organizatorjem, da se trudijo in pripravijo to slovesnost.«

Slavko Prezelj