Miklavževanje v Kokri

Miklavževanje v naši vasi je že tradicionalno  domena Turističnega društva Kokra. Dan pred tem smo člani pripravili prireditveni prostor na vaškem trgu pred cerkvijo.

Po stari navadi že nekaj dni pred godom sv. Nikolaja, po vasi hodijo parkeljni. Eden je še poseben, Lucifer! Po zapisih se je Lucifer uprl Bogu in ta ga je za kazen iz nebes spodil nazaj na zemljo, kjer še dandanes živi med nami. Med ljudi vnaša strah, grozo, zavist, nepoštenje.  Samo slabe stvari.

Covid časi so zelo neprijazni za takšne prireditve.  Potrebno je vložiti veliko več truda in energije.  Predsednik TD Kokra Jože Arnež (po domače Mengarjev Joža), je kar poklical zdravstveno inšpekcijo. Bili so zelo razumevajoči in niso želeli prikrajšati otrok. V sled tega so podali zelo stroga  navodila, katerih smo se do potankosti držali.  Namesto kuhančka za obiskovalce, je bilo sedaj na barski mizi razkužilo za roke.

Mengarjev Domen je prebral čudovito pravljico,  z  glasom, občutkom in pravim igralskim talentom, kot bi prišel iz Prešernovega gledališča. Otroci so z glasnim klicanjem končno le priklicali Miklavža. Seveda ni prišel sam. V spremstvu je imel Luciferja in ostale parkeljne, na vsaki strani pa po enega angela varuha.  Miklavž je bil tudi bolj skromen. Obdaril je samo predšolske otroke. Kar štirinajst se jih je nabralo. Navkljub vsemu je bilo veselja in radosti za poln koš.

Vmes so po nebu plesale  bele snežinke. Bilo je zares pravljično. Skromno in čudovito. Ena izmed udeleženk je rekla, da je najlepše, dokler verjameš, da je vse to res. Bili smo si enotni in se prepustili tokom misli in lepih spominov.

Vili Sus