Skozi dež in blato do zmage

Prav nič v sobotnem deževnem jutru ni zadržalo gorskih kolesarjev v dolini, da se ne bi podali z navdihom v osrčje Zaplate. Tokrat niso imeli v načrtu kolesarskega podviga, temveč so imeli pred seboj delovno akcijo pri planinskem zavetišču preddvorskih planincev v Hudičevem borštu. Štirinajst junakov, štirinajst srčnih športnih mož je pri koči močno zagrabilo za krampe in lopate.

Pri Planinskem društvu Preddvor že namreč sedmo leto deluje Turno kolesarski odsek, ki ga je vse do letošnjega poletja prizadevno vodil načelnik Andrej Polajnar, zdaj pa je na čelo kolesarjev stopil Klemen Korenjak.

Rajko Fende, priljubljen oskrbnik Zavetišča, ki mu je v sedmih letih le-to močno priraslo k srcu, je vsako jesen in pomlad, ko sta dež in sneg dodobra namočila zemljišče pri koči, ugotavljal, da blato na čevljih vse bolj prihaja v kočo in uničuje notranje prostore.

Prav zato so se predsednik društva Aleš Drekonja in člani upravnega odbora odločili, da se okoli koče naredi pohodna pot, ki bo v prvi vrsti zaščitila kočo in tudi za to, da bo za obiskovalce hoja okoli koče prijaznejša.

V megli, dežju in mrazu na dobrih 1300 metrih višine, s krampom in lopatami v rokah lahko zdržijo lahko samo najbolj trpežni ljudje. Še v dolini ne bi na takšen vremensko zoprn dan nihče nabral štirinajst prostovoljcev, kaj šele v gorah. Ampak, če kdo v takem vremenu lahko zmore kopati po Zaplati, so to gorski kolesarji. Kar poglejte jih kdaj, v kakšne gorske strmine pridejo, včasih si nasadijo kolesa še na vrat in se dvignejo še za nekaj sto metrov višine. Trmasti so do konca! Skoraj v vsakem vremenu gredo na pot, nazaj pa pridejo obloženi in »prešpricani« z blatom, da jih še doma komaj spoznajo. 

Tudi včeraj so bili trmasti do konca! Okoli koče jim je uspelo skopati kamnito peščeni teren do pravšnje globine, da so potem trasirano pohodno pot lahko zalili z betonom. In tudi na koncu popoldneva, ko je Ivan Šenk na traso vrgel zadnjo lopato betona, so bili fantje in možje do konca premočeni in blatni, vendar v dno srca še pa še zadovoljni, da so zmogli narediti tisto, kar so obljubili.

»Fantje vsa čast in hvala vam«, jim je dejal oskrbnik Rajko in jih povabil na pozno južino. Nekdo mi je rekel, da tako dobrega golaža, kot ga je pripravil Rajko, v življenju še ni jedel.

Zavetišče na Zaplati imajo radi kolesarji, padalci in vsi planinci, ki radi vidijo, da je ljudi okoli njih ravno prav. Rajko zna prisluhniti vsakomur, zato vsi tisti, ki so bili prvič pri njemu, obljubijo, da bodo še prišli. Če boste prišli zgodaj, vam bo zdaj, ko je lepa pot okoli koče, Rajko lahko šel v copatah pokazat, kje se pasejo gamsi.

Slavko Prezelj
Foto: Rajko Fende, Ivan Šenk, Boštjan Prezelj