Brezno na Zaplati

Domačini pod Zaplato že od nekdaj govorijo, da mora biti v Zaplati jezero, ker Bistrica brez počitka dan in noč priteka iz skalnatega Skodovneka. Koliko vode steče po dolini Bistrice v jezero Črnava v enem dnevu, je težko reči, vendar ko je bila kotanja jezera pred leti zaradi čiščenja prazna in ko so bile zapornice spet spuščene, je Bistrica z normalnim pretokom jezero napolnila v štirih dneh. Jezero v Zaplati mora biti torej res ogromno! Marsikdo je zagotovo že kdaj pomislil, da bi ga bi bilo lepo vsaj enkrat v življenju videti.

Edini up za izpolnitev te želje so neustrašni jamarji. V preteklosti, ko je bila Zaplata še vsenaokrog okoli Boštka travnata, brez gozda in ruševja, so predvsem pastirji, snarji in lovci vedeli, kje so luknje, iz katerih poleti piha mrzel, pozimi pa topel zrak. Tam sneg tudi najprej skopni. Takšno brezno, ki ima ob vhodu tako veliko odprtino, da brez težav vanj zleze odrasel človek, se nahaja na vrhu skalnatega roba, ki se pne na vzhodni strani Hudičevega boršta.

Letošnje poletje se je nekaj jamarjev jamarskega društva Carnium iz Kranja spustilo v to brezno na višini 1500 metrih, da bi odkrili, kam le to vodi. To nedeljo so se vrnili, predvsem z nalogo, da brezno izmerijo, da ga bodo lahko z vsemi izmerjenimi podatki lahko vpisali v kataster jam.

Simpatična jamarka Lena in štirje vrli prešerni fantje Matej, Vasja, Žiga in 13-letni Urh so si že nadeli jamarsko opremo in stopili k odprtini v brezno. Tako povsem mirnih ljudi že dolgo nisem videl. Lena je prižgala lučko na čeladi, se oprijela vrvi in se začela spuščati tako elegantno, kot da gre v spodnje nadstropje k sosedi na kavo in klepet. In že je ni bilo več. Spodaj nekje se je vpela na sidrišče in poklicala, da se ji lahko pridruži naslednji. Tako sem v nekaj minutah na vrhu brezna ostal sam. Laično sem zadnjega, ki se je začel spuščati v brezno, vprašal, če je notri pod zemljo signal, da v primeru nepričakovanega dogodka lahko nekoga pokličejo. Vasja se je zasmejal in mi odgovoril, da signala notri ni. Če se zgodi, da jih v dveh urah ni iz jame, potem jih jamarski kolegi lepo poiščejo.

Dve leti nazaj je čez Zaplato v agoniji bežal zastreljeni jelen in ko je skočil čez rob, je skočil naravnost v brezno. Njegovo močno rogovje se je ujelo v skale, tako da ni zletel na dno. Brez dobrega psa krvosledca lovci jelena ne bi našli.

Jamarji so že ob njihovem poletnem prvem obisku našli v breznu ovčje kosti in njihove rumene ušesne značke. Številke so bile ovčerejcem v dolini nepoznane, kar pomeni, da so zadnje ovce padle v brezno že pred več kot 40 leti. Takrat ob odprtini v brezno še ni bilo ruševja in smrek. Nekatere ovce so padec celo preživele, saj so njihove kosti jamarji našli tudi na koncu 10 metrskega ravnega rova, ki od dna brezna pelje naprej.

Lena, Matej, Žiga, Urh in Vasja so brezno dodobra premerili. Namerili so mu 23 metrov globine. Načrt brezna, ki so mu dali ime Hudičkova shramba, bo pritrjen na steni v Zavetišču v Hudičevem borštu. Planinsko dobrodušen in gostoljuben oskrbnik Rajko pravi, da do brezna ni treba hoditi ravno vsakomur, ker je prepričan, da je najmanj tako lepo kot pri breznu zagotovo lepo tudi pri njem. Od Zavetišča do brezna navzgor je namreč pol ure strme hoje in lahko se še zgodi, da bi kdo pri hoji skozi rušeje brezno še prehitro našel.   

Odlična jamarka Lena in odlični jamarji jamarskega društva Carnium Kranj Matej, Urh, Žiga in Vasja so nam odstrli nov pogled v podzemni svet Zaplate, za kar jim gre iskrena zahvala! Domačini vedo povedati, da je na Zaplati zagotovo še kakšna luknja, v katero bodo jamarji še lahko pogledali.

Jezero v Zaplati ostaja skrivnost še za najmanj nadaljnjih sto let. So pa jamarji v breznu na 1500 metrih odkrili samotarskega prebivalca. Mežikajoče jih je gledal in jih prosil, naj mu ne svetijo naravnost v oči. Kdo si je v breznu poiskal varno zatočišče, si lahko ogledate na spodnjih fotografijah.   

Slavko Prezelj
Foto in video: Jamarsko društvo Carnium in Slavko Prezelj