Dvorski trg 10
4205 Preddvor
V petek, 24. septembra, zvečer je bil v kavarnici gradu Dvor v Preddvoru letošnji prvi pogovorni – grajski – večer, na katerem smo gostili grofico Tanjo in grofa Florijana, nova preddvorska graščaka. Grofa sta pripovedovala, kaj ju je ob prvem obisku propadajočega gradu nagovorilo in prepričalo, da sta se odločila za najem in obnovo. In to z lastnimi sredstvi, svojim delom in ob pomoči svojih prijateljev. Preprosto želita preprečiti nadaljnje propadanje slovenskih gradov, za katere država s svojo kulturno-varstveno stroko in zakonodajo natančno ve, kako bi jih bilo treba obnoviti, nima pa za to ne prave volje in ne sredstev.
Grof in grofica sta, preden sta se že v zrelih letih srečala , vsak po svoje sanjala o gradovih. Grofica Tanja je že kot mala očetova princeska govorila, da bo nekoč grofica, grof Florijan pa je zadnja leta strastno zbiral starine in grajsko opremo, preprosto zato, ker se mu je zdela lepa in vredna, da jo ohranimo iz spoštovanja do naših prednikov. Odgovornosti in dela pa sta bila itak od malega vajena oba. Florijan je odraščal v skromnih razmerah visokogorske kmetije, kjer se je privadil vsakršnega dela, kar se mu danes pri obnovitvenih delih v gradu bogato obrestuje. Tudi Tanjo sta starša zgodaj vpeljala v delo in jo spodbujala, da se mora kljub bolezni osamosvojiti in znati poskrbeti zase. Tanja je namreč že kot otrok pričela izgubljati vid, kar je z leti pripeljalo skoraj do popolne slepote. To pa je ni potrlo in pahnilo v depresijo, pač pa jo je še bolj podžgalo in spodbudilo, da se bori za kakovostno življenje, si postavlja vedno višje cilje in jih skuša doseči. Ne glede na težke življenjske preizkušnje, Tanja in Florijan nista nikoli obupala, pač pa sta združila svoje moči in se odločila za skupen projekt – to je reševanje slovenskih razpadajočih gradov, najprej na Štatenbergu, nato pa še našega v Preddvoru.
Grof in grofica sta ob pomoči svojih prijateljev v teh nekaj mesecih opravila ogromno dela. Preddvorčani vidimo, da jih na vseh prireditvah obkroža grajska gospoda, predvsem razposajene grofice. Ker se tudi v marsikom od nas skriva želja, da bi si kdaj nadeli gosposka oblačila, nas je grofica povabila, naj pridemo kot prostovoljci pomagat v grad in za nagrado bomo sprejeti med grajsko gospodo. Seveda lahko pridemo prej oblačila pomerit, da bomo videli, če se v njih dobro počutimo. Če so pred stoletji grofovske nazive podeljevali cesarji in kralji, jih danes v Preddvoru lahko pridobimo, če znamo poprijeti za lopato, motiko ali metlo. Vsekakor se bo za grofovski naziv potrebno potruditi, saj ta prinaša obilo veselja, predvsem pa dostojanstvo. To nam potrjuje grofica Tanja, ki pravi, da z grofom lahko shajata samo, ko sta oblečena v grofa. Kot civilista imata hude težave, saj stalno trkata skupaj dve močni osebnosti in trmasti glavi. Šele sijajno grofovsko oblačilo te naredi dostojanstvenega in bolj vljudnega v komunikaciji. Obleka naredi človeka, je pristavil piko, ta večer zelo dobro razpoložen in nasmejan, grof. Veliko več kot v petkovem pogovoru pa boste o grofu in grofici izvedeli iz knjige Ivana Sivca Slepa grofica, ki je razprodana, in upajmo, da bo kmalu ponatisnjena.
Izredno prijeten večer v čudoviti grajski kavarni sta dodatno obogatila pevca Simona in Miha iz skupine Duo Simi, grofičina prijatelja, ki ju je prav tako kot Tanjo zadela skoraj popolna slepota.
Ivka Sodnik