Spomenik NOB v središču Preddvora in njegov avtor

Spomenik padlim NOB pred občinsko stavbo je zaščiten kot spomenik lokalnega pomena. Je naša kulturna dediščina, del naše zgodovine, ki je, kakršna je. Le malokdo pa ve, da je spomenik delo pomembnega slovenskega, žal premalo poznanega in cenjenega arhitekta Marjana Šorlija, Kranjčana, ki je posebej rad zahajal v preddvorski konec, v okoliške hribe, na Možjanci pa si je uredil svoj prostorček za oddih.

Pristojni na preddvorski občini so se zato - kljub nekaterim pobudam, da bi spomenik iz središča vasi prestavili na drugo lokacijo - odločili, da monolitni obelisk z reliefno poglobljeno podobo borca na eni strani ter vklesanimi imeni padlih borcev in talcev ostane kjer je že od leta 1955: torej na platoju pred stavbo nekdanje šole, današnje občinske stavbe. Načrtujejo pa ureditev okolice ter postavitev predstavitvene table, kjer se bomo občani in obiskovalci lahko podučili o pomenu spomenika in njegovem avtorju.

Marjan Šorli se je rodil leta 1915 na Rupi, v Kranju je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo, nato pa v Ljubljani študiral arhitekturo in leta 1940 diplomiral pri profesorju Jožetu Plečniku. Bil je med najbolj dejavnimi Plečnikovimi diplomanti po drugi svetovni vojni: njegov ustvarjalni opus so odlikovali in pomembno zaznamovali poznavanje detajliranja, odnos do naravnih materialov ter do naravnega in kulturnega konteksta.

Njegova službena pot je bila zelo pestra, deloval je na področju arhitekture, urbanizma, oblikovanja, bil je pisec strokovnih prispevkov in predavatelj. Med drugim je bil načelnik oddelka za gradnjo ljubljanskega okrožja pri Slovenija projektu, načelnik republiškega  Inštituta za urbanizem, glavni arhitekt v kranjskem Projektnem podjetju in Projektnem podjetju Agrobiro, pa direktor Projektnega podjetja Rudnik, projektant pri Obnovi, leta 1957 pa mestni arhitekt Kranja, zadnja tri leta pred smrtjo leta 1975 pa je predaval na Šoli za arhitekturo v Ljubljani. V časih, ko svet ni bil tako dostopen kot danes, se je strokovno izpopolnjeval in predaval v tujini: leta 1952 se je v ZDA kot fullbrightov štipendist specializiral za stanovanja in urbanizem pri enem največjih arhitektov tistega časa, Frank Lloyd Wrightu, nekaj let pozneje pa predaval na kolidžu  v Birminghamu v Angliji. 

Kot arhitekt urbanist se je ukvarjal s projektiranjem obnov in spomenikov ter urbanističnimi načrti. V okviru Plečnikove šole je sodeloval pri obnovi Prešernove rojstne hiše v Vrbi.  Izdelal je urbanistične načrte Kranja, Celja, Žiri in Brežic ter zazidalni načrt Bleda, kjer je predvidel tudi ohranitev starega mestnega dela in uredil obalo jezera. Med Šorlijevimi pomembnejšimi projekti v Kranju velja omeniti Prešernov gaj, slaščičarno – kavarno, poslovno stavbo Merkurja v mestu, otroški vrtec na Planini in stolpnico, v Ljubljani pa restavracijo Emona. Marsikatero Šorlijevo delo danes žal ni več ohranjeno, je uničeno oziroma do nerazpoznavnosti predelano.

Po okupatorjevem požigu domačije Šorlijev mlin na Rupi je leta 1944 odšel v partizane, kjer je deloval s psevdonimom Viher v Partizanski tiskarni Trilof v Davči na Gorenjskem. Decembra 1944 so izdali edinstveno, bibliofilsko izdajo Prešernove Zdravljice, ki jo odlikujejo izjemna slovstvena in likovna vrednost ter tehnična dovršenost. Morda je prav zaradi medvojnih izkušenj pomemben delež njegovega delovanja predstavljalo oblikovanje spomenikov in obeležij NOB: na Rupi, v Kranju, pod Storžičem, v Križah, na Jamniku, v Preddvoru.

Marjan Šorli pa ni bil izjemen le po strokovnosti, bil je velik tudi kot oseba, ki se ni podrejala aktualni politiki tudi za ceno lastnega uspeha in poklicnih priložnosti.

Njegova vnuka, Jaka in Luka Repanšek sta nam potrdila, da je do Preddvora in okolice je čutil posebno navezanost. Hiško na Možjanci je zgradil sam in s pomočjo dobrih prijateljev iz okoliških krajev. V njej so prosti čas preživljale tudi njegova žena Marija in tri hčerke, ki jih je, prav tako kot vnuke, neizmerno ljubil. Posebno strast je gojil do narave v okolici Možjance in Preddvora, ki jo je poznal do obisti, simbol njene lepote pa je našel v popolni obliki preprostega storža. Marjan Šorli je bil tudi strasten smučar in vsestranski športnik. Bil je tudi izjemno nadarjen slikar in v mladosti je kolebal med študijem slikarstva in arhitekture. Njegov avtorski opus zaznamujejo tudi številne vrhunske fotografije, zlasti vešč je bil v arhitekturni in prirodoslovni fotografiji. Kot akademski predavatelj in kritičen opazovalec je napisal številne strokovne in poljudne prispevke o dogajanju tistega časa, vsakokrat skozi oči človeka, ki je bil vse svoje življenje zapovedan poštenosti, odkritosti in estetiki.

Marjan Šorli je bil eden najbolj vsestranskih in nadarjenih ljudi, ki je svoj prostor sreče našel prav tu, v okolici Preddvora.

Petra Lombar Premru

Vir: Kranjski zbornik 2005, N. Koselj: Marjan Šorli, njegova dela in njegov čas; Obrazi slovenskih pokrajin (splet)
Fotografije: Arhiv družine Šorli, Splet: Digitalna knjižnica Slovenije, spomeniki.blogspot, Gorenjski Glas - spletni arhiv