V avgustu snarili člani Turističnega društva Kokra na Pstot

V okviru etno turistične dejavnosti TD Kokra smo lansko leto 2019 prvič organizirali snarjenje. Potekalo je na planini Kogel. Tako, da smo v letošnjem letu navkljub COVIDA oganizirali snarjenje na kmetiji Na Pstot.

Kmetija Pstota se nahaja na nadmorski višini 700 m. Na njej  gospodari mladi gospodar Marko, čeprav jih šteje že nekaj preko petdeset.

Na kmetiji v glavnem dela sam, v kolikor potrebuje pomoč, vedno lahko računa na sestro Anico in brata Andreja. Ko ga je ob priliki pobarala naša tajnica Jana, če bi pri njem organizirali snarjenje, je bil zelo vesel. Saj pri gorskem spravilu sena ni nikoli dovolj pridnih rok.

Nekaj besedi o snarjenju. V bistvu je to spravilo sena iz gorskih senožeti v dolino. Pri tem, predvsem na Gorenjskem so poznane razne vrste sani. Dadanes se te sani ne uporabljajo več oziroma težko dostopne senožeti so se zarasle ali pa na njih poteka še vedno paša.

Zanimivo je to, da so samo v Kokri poznali izraz uačenje. Jaz sem to razumel kot vlačenje. Stvar je bila sila preprosta. Nasekali so listnato vejevje, ga položili na tla, nanj naložili zvrhano mere sena in spredaj se je usedel gospodar, ki je potem to seno iz zelo strmih senožeti pripeljal  do kmetije. Naredilo se je, da je zaradi hitrosti enostavno iztiril in tako izgubil vso seno. Zopet se ga je potem spravilo skupaj in nadaljevalo z vleko ali vožnjo do kmetije.

Člani TD Kokra smo imeli nalogo, da skupaj spravimo seno za zgrabke in ga pripravimo za pobiranje z nakladalko. Tudi to ni bilo enostavno, saj seno se spravlja skupaj ko je vroče, ko pripeka sonce na senožeti, saj vlažno ne sme iti v spravilo.  Tako ženske kot moški smo morali vsi pošteno zavihati rokave, da smo pripravili seno za pobiranje. Vse to se seveda dela ročno z grabljami in lesenimi velikimi  vilami. En del moških je pripravil puhalnik za spravilo sena za na pod.

Po štirih urah dela, smeha in šal je še zadnja nakladalka priromala  na pod. Uspelo nam je še pred deževnimi kapljicami vse seno spraviti na suho.

Vsak naj bi se vsaj enkrat udeležil snarjenja, predvsem, da bi znal ceniti delo in trud na gorskih kmetijah. To je doma pridelana kmečka hrana.  Ne bom napisal ekološka, (komercijalna izmišljutina za boljšo prodajo itd…) Na gorskih kmetijah  večina dela še vedno poteka ročno.  

Predvsem zavoljo tega in da se izboljša gmotni položaj kmeta in gorskih kmetij se je potrebno obrniti k dopolnilnim dejavnosti. Predvsem se vidi prihodnost gorskih kmetij v turizmu. V različnih oblikah;  Kmetija odprtih vrat,  sobodajalstvo, organizirano pohodništvo po samotnih že skoraj pozabljenih gorskih poteh, kolesarjenje in klasično planinarjenje.

Po veselem delo je sledila kmečka malica in v večernih urah v dolino z obljubo ,da se naslednje leto zopet zberemo na tretjem SNARJENJU.
Vili Šušteršič