Pohodniki DU Preddvor na Šilentabru

Planinski pohod na Šilentabor

V torek, 8. septembra 2020, smo se z dvema kombijema odpeljali do Pivke. Naš cilj je bil pohod po krožni poti vojaške zgodovine z vzponom na Šilentabor.

Na parkirišču  pred muzejem smo zapustili kombija in se takoj usmerili levo v hrib. Sledili smo smerokazom za Šilentabor po zelo dobro označeni poti. Na informacijskih tablah smo prebirali podatke o zgodovini omenjenih krajev, ki so bili tu naseljeni že v predantični dobi.  Nismo se ob branju podali le v zgodovino krajev, kjer smo hodili, temveč nas je navduševala tudi narava. Ob  poti smo videli nešteto rdečih jagod gloga, ki so bile prava paša za oči! Manjše rasti pa so bili grmi črnega trna ali trnulje, ki so se prav tako bohotili z neštetimi sicer kislimi modrimi jagodami. Tudi nekaj brinovih grmov smo srečali ob poti, le da so bile na njih še zelene jagode. Vsi trije omenjeni plodovi so tudi izjemno zdravilni. Nekateri smo nekaj zdravilnih jagod tudi nabrali, vmes sledili puščicam, ki so nas najprej umerile strmo navzdol in nato navzgor proti 751 m visokemu Šilentaboru. Na vrhu se nam je odprl čudovit pogled prav na vse štiri strani neba. Nekoč je tu stal največji utrjen kompleks na Slovenskem, ki ga v svojem delu omenja tudi Valvazor. Naseljen je bil že v prazgodovini in rimski dobi, mogočna utrdba je bila sezidana v času turških vpadov. Tu smo se ustavili, pomalicali in predvsem razgledali po pokrajini okoli nas, na Vremščico, Nanos, Pivško kotlino, Javornike, zagorsko kotlino, Snežnik, Brkine ter Narin pod seboj, kamor smo se spustili. Še preje smo si ogledali največjo znamenitost v vasi Šilentabor – cerkev sv. Martina, v kateri se nahajajo obnovljene freske. Spustili smo se v turistični kraj Narin na 470 m nadmorske višine.  V vasi smo zavili nazaj proti Pivki, kjer smo se sprehodili skozi park vojaške zgodovine.

Tudi tokrat sta »zakasneli« rojstni dan zaradi corone praznovali dve naši pohodnici Malči Grobovšek in Metka Štempihar. Vse najboljše in še veliko planinskih pohodov!

Okrepčani in odžejani, navdušeni nad lepoto narave in tudi malo utrujeni, ne le zaradi dolge poti ampak tudi vročine še posebej v popoldanskem času hoje,  smo se srečno pripeljali nazaj v Preddvor.

Zapisala: mag. Franceska Žumer

Fotografije: Janez Planinc