Pohodniki DU Preddvor na sv. Miklavžu

V torek, 25. 8. 2020, se nas je 22 pohodnikov pod vodstvom Janeza Planinca ob osmih zjutraj z dvema kombijema in enim osebnim avtom odpeljalo iz Preddvora proti Tuhinjski dolini. Zavili smo v vas Kostanj, od koder smo nadaljevali peš proti podružnični cerkvi sv. Miklavža na Gori na nadmorski višini 750m.

Skozi vas nas je pot vodila najprej do letnega gledališča KUD Šmartno, ki se nahaja v peskokopu na Gradišču. Minuto za kulturo je imela Francka. Od tu naprej smo se nekaj časa složno vzpenjali, nakar se je pot pri Jakobovi puščici, del poti smo hodili po slovenski Jakobovi poti,  usmerila strmo v breg. Presenečeni smo bili tako nad strmino kot tudi nad kratkim časom, ko smo skozi drevje že ugledali cerkev. Kmalu sta se pokazala tudi obzidje in mežnarija. Posedli smo po klopeh in ob mizah ter si privoščili malico in daljši počitek. Tako kot je v letošnjem poletju zaradi corone že običaj, smo tudi na tem pohodu nazdravili zapoznelemu Franceskinemu rojstnemu dnevu in njeni vnučki Lari.

Nato smo prisluhnili Janezovi razlagi in si ogledali še cerkev, seveda le od zunaj, kajti odprta je le ob koncu tedna oz. kadar so tu maše. Za vse objekte skrbi Turistično društvo Gora sv. Miklavž.

Cerkev, ki jo obdaja obzidje,  je bila zgrajena kot utrdba proti turškim vpadom. Arheologi so leta 2000 začeli z arheološkimi izkopavanji in obnovo cerkve. Ugotovili so, da današnja cerkev stoji na ostankih temeljev dveh starejših cerkva, in sicer iz 13. stoletja, ki je bila zgrajena v gotskem slogu, ter starejše, ki sega v čas 5. do 6. stoletja in je bila grajena v romanskem slogu. Zdajšnjo gotsko cerkev so dogradili in razširili v letih 1721 do 1730.  Zanimiv je cerkveni zvonik, ki stoji ločeno od cerkve, sama cerkev pa z majhnimi okni spominja na stanovanjsko hišo. Dragocenost cerkve je tudi kasetni strop, ki je v celoti obnovljen in so dela trajala kar sedem let. Notranjost smo si lahko ogledali le skozi okno.

Zunaj obzidja stoji mežnarija, ki spada pod vas Gradišče v Tuhinju s hišno številko 9.

Hojo smo si podaljšali z velikim ovinkom po gozdovih mimo vasi Ravne ter navzdol do term Snovik. Tu so nas že čakali avtomobili, saj je Janez poskrbel za logistiko še pred samim začetkom pohoda.

Zadnja točka naše poti je bil postanek v Planinskem domu  Komenda, kjer smo se okrepčali s kavico in naredili načrt za naprej.

Besedilo:  mag. Franceska Žumer

Fotografije: Janez Planinc, mag. Franceska Žumer