Pohodniki DU Preddvor na izletu v Županovo jamo

IZLET V ŽUPANOVO JAMO IN NA RADENSKO POLJE,  11. 8. 2020

Pohodniki DU Preddvor smo si za tokratni torkov pohod izbrali Županovo jamo. Napovedali so zelo vroč dan in zahotelo se nam je nekaj osvežitve, kajti  prva izmed sedmih dvoran jamskega sistema Taborske ali Županove jame ima na dnu komaj 7 stopinj.  In res, že po spustu po prvih petih stopnicah (od skupno petstotih) pred vhodom v jamo, smo začutili nenadno spremembo v temperaturi in vsi smo pohiteli z oblačenjem jaken. Iz skoraj 30° smo na dnu Ledenice 'padli' na 7 stopinj, kar je dajalo občutek pravega mraza. Iz Ledenice smo se po umetnem rovu povzpeli v Srebrno dvorano, bogato s kristalnimi kapniki in sigastimi ponvicami. V naslednji imenovani Županova dvorana, je viden prvotni vhod skozi strop. Nato spet po stopnicah navzdol naprej skozi Veliko dvorano s številnimi kapniškimi tvorbami v Blatno dvorano, kjer se nahaja najmogočnejši kapnik v jami, ki meri v obsegu 7 metrov. Po strmem rovu zopet gor v Matjaževo dvorano z najlepšim kapnikom v jami, imenovanim »Prestol kralja Matjaža«. Navdušeni smo se ves čas čudili čudovitim oblikam kapnikov in velikim razsežnostim dvoran. Sledila je še Zadnja dvorana z globokim breznom kjer smo se obrnili nazaj in zgodba, po stopnicah gor in dol, se je ponovila v obratni smeri. Pomembna prednost kar naporne hoje pa je bila, da nam ni bilo vroče, kajti na vrhu zadnje od 1000 prehojenih stopnic je vročina dobesedno 'udarila' v nas. V trenutku smo bili zopet vsi v kratkih rokavih. Po predahu smo si privoščili zasluženo malico v senci parkirišča pred vhodom.

To podzemno lepotico je leta 1926 odkril takratni šentjurski župan Jože Perme. Kasneje je bila jama preimenovana v Taborsko. Jamo sestavlja sedem čudovitih dvoran, ki jih povezuje preko 600 metrov urejene poti.

Po malici smo se zapeljali do parkirišča pod Taborsko cerkvijo Sv. Nikolaja iz 13. stoletja. Najprej smo stopili do kapelice Sv. Antona puščavnika, ki je vzidana v skalo. Sledil je kratek vzpon do Tabora nad Cerovim, kjer smo si, sicer le od zunaj, ogledali mogočno obzidje protiturškega tabora.

Po ogledu smo se zapeljali še na osamelec Kopanj na Radenskem polju, kjer je zanimiv vodni izvir. Zanj namreč domnevajo, da ima dotok vode po sifonu iz okoliških hribov, kajti izvir tudi v največji suši ne usahne.

Za zaključek tokratnega pohoda smo si ogledali še razvaline gradu Boštanj. Nismo se mogli načuditi mogočnim ostankom zidu, ki je dal slutiti, da je tu nekoč stal mogočen grad, danes pa so tudi po zaslugi nerazumevanja povojne oblasti razvaline le še spomin na nekdanje čase. 

Še običajni postanek za kavico, tokrat Pri Krpanu v Grosuplju. Z gostilniškega vrta smo za las ušli prihajajoči, sicer napovedani nevihti naravnost domov.

Doživeli smo prelep dan v odkrivanju lepot naše Slovenije.

Upamo, da nas naslednji torek čaka kaj lepega na drugem koncu domovine!

Zapisal: Janez Planinc

Foto: Janez Planinc