V kraljestvu Kaninskega pogorja

V soboto, 8. avgusta 2020, je osem planincev PD Preddvor pod vodstvom planinskega vodnika Janeza Planinca odpravilo na Visoki Kanin.

Iz Preddvora smo se zgodaj zjutraj odpeljali  proti mejnemu prehodu  Rateče in naprej  čez Predel v Bovec, kjer smo se s kabinsko žičnico zapeljali do postaje D. Že takoj smo spoznali, da bo tu mnogo prijetneje kot v dolinski vročini. Takoj smo se odpravili na pot. Zavili smo levo po označeni poti s planinskimi markacijami, ki so nas spremljale vse do popoldanske vrnitve nazaj k žičnici. Po petih minutah hoje je bil prvi odcep proti Domu Petra Skalarja, a mi smo šli naravnost naprej  v smeri Visokega Kanina, na naši desni se je že kazalo nebo skozi Prestreljniško okno. Hitro so nam na poti pomagalo nekaj jeklenic. Po končanem prvem vzponu je bil pred nami že drugi odcep k Domu Petra Skalarja. Mi smo šli naprej in prečili pobočje, južno od nas pa že opazovali gorovje skalnega Kaninskega pogorja z manjšimi snežnimi zaplatami. Ko smo premagali manjši strmejši skalnati vzpon in dosegli vrh grebena, smo uživali v pogledih na najvišja vrhova Montaž in Viš. Francka in Janez Planinc pa sta se izkazala kot odlična razlagalca vseh ostalih vrhov. Pot smo nadaljevali naprej po grebenu proti zahodu in se nato spustili navzdol ob pomoči jeklenic do Kaninske škrbine. Spet je sledil vzpon proti grebenu in izpostavljena hoja po grebenu. Malo pod vrhom grebena se je desno priključila še zahtevnejša plezalna pot z italijanske strani. Sledil je le še zadnji vzpon do vrha Visokega Kanina z višino 2587 m.

Srečni, da smo zmogli brez nezgod smo si čestitali na vrhu. Janez pa se je izkazal kot odličen vodnik ne le za nas temveč tudi mlado planinko, ki brez njegove strokovne pomoči ne bi dosegla vrha. Po malici in fotografiranju ob uničenem križu in ukradenem žigu smo se takoj po isti poti spustili nazaj v dolino. Ker nam je dopuščal čas, smo naredili še ovinek do Doma Petra Skalarja, ki pa na žalost ni javno odprt. V njem prespijo le raziskovalci kaninskega podzemlja, ki je bogato z neštetimi jamami. Je pa ob domu postavljen bivak, ki se je ob pogledu nazaj k domu v nadaljevanju poti proti žičnici izkazal za zelo zanimiv objekt.  Srečno smo ob pomoči jeklenic in kratkem prečenju snežne zaplate točno prispeli do kabinske žičnice  pred koncem obratovanja.

Pohod je zaznamovalo čudovito vreme, skoraj jasni pogledi na vse strani  neba po neštetih gorah in pogorjih od Mangarta in Jalovca, preko Triglavskega pogorja do Krna in Matajurja, Kolovrata pred njim in masivnega Rombona, Andrejev hitri korak naprej ali nazaj za fotografski spomin in varni prihod v dolino s planinskim vodnikom Janezom Planincem.  

Besedilo: mag. Franceska Žumer

Fotografije: Andrej Pavlin