90 let Francke Govekar

Prav v najlepšem mesecu maju, točno 15. maja pred 90. leti še v prejšnjem tisočletju, je na Srednji Beli na svet prijokala Francka Govekar. Veličastna roža pred hišo v teh dneh vsem mimoidočim naznanja, da v njej prebiva slavljenka, še vedno živahna in dobre volje mama Francka.
Na praznični dan je bilo že zgodaj dopoldne živahno. Obiskali so jo bližnji sosedje, pevki Polonca in Angelca ter Francka in Anica, Silva pa je že igrala na harmoniko. Ob prijetnem kramljanju, petju dobri kapljici in prigrizku se kar nismo mogli ločiti, tako je bilo prijetno.
Kljub tegobam, ki so pojavljale skozi njeno življenje je ostala prava borka. Preživela je vojne grozote in s tem veliko strahu in pomanjkanja. Za vedno se je morala posloviti od dveh sinov, katera sta mnogo prezgodaj odšla v prerani grob, kasneje pa še od moža. Ostal ji je le najmlajši sin Marko z družino, njene tri vnukinje in že štiri pravnukinje. Kljub raznim boleznim in tegobam je dočakala častitljivo starost, saj jo predvsem dobra volja, prijaznost in delo držijo pokonci.
Lepi spomini vedno ostanejo in moj spomin sega 60 let nazaj: ko smo nabirali borovnice za prodajo, je gospa Francka vsak dan imela najlepše – take z meglico povrh, mi otroci pa bolj mokre. Potem je pokojna Lojzlnova Cilka kar njene potresla povrh zabojčkov, da so zgledale vse lepe. Samo - mi otroci smo imeli plačane v 2. klasi. Gospa Francka je tudi strastna gobarka. Vprašam jo, če še kaj dela rezance, pa mi reče: »Ja včeraj sem jih naredila iz 10 jajc!« Ja, res je še korenina.
V Društvu upokojencev Preddvor ji želimo še naprej trdnega zdravja in dobrega počutja v krogu svojih najdražjih.
Marija Velikanje