Občina Preddvor
Dvorski trg 10
4205 Preddvor
Dvorski trg 10
4205 Preddvor
ID za DDV: SI77195108
Nova pesem zvonov iz zvonika župnijske cerkve v Preddvoru
Nova pesem zvonov iz zvonika župnijske cerkve v Preddvoru
3. 5. 2020
PETRA L. P.
868
V začetku tedna tik pred veliko nočjo so stekle priprave za temeljito obnovo zvonov. Z njihovo demontažo so se začela konkretna dela, zato je zvonjenje 15. marca potihnilo. Prenovljeni zvonovi so zopet zapeli 1. maja 2020. Zakaj je bil potreben ta temeljiti poseg, kakšno je bilo stanje na zvonovih, kaj smo s prenovo pridobili, se morda sprašujemo. Na ta vprašanja nam je prijazno odgovoril monter in uglaševalec zvonov g. Dominik Malovrh, ki je pri obnovi sodeloval.
Pavel Okoliš, župnik
V zvoniku župnijske cerkve Svetega Petra so štirje mogočni bronasti zvonovi, ki skupno tehtajo le malenkost pod 5100 kg. Nad njimi se v slepih linah skriva mali navček, ki naznanja smrt v župniji, težak je 44,5 kg.
Zvonovi so bili izdelani leta 1933 (vsi razen navčka, ki je bil vlit leta 1926) v Strojnih Tovarnah in Livarnah v Ljubljani.
Ti zvonovi so iz leta v leto večja zgodovinska vrednost, saj takih v današnjih časih nismo več zmožni narediti. Zaradi tega je še kako pomembno na kakšen način z njimi ravnamo in kako jih uporabljamo.
Preddvorski zvonovi so bili nazadnje obnovljeni pred približno 30. leti.Tedaj so bili obešeni na napačno izdelane železne jarme, upočasnjeni s smrtno nevarnimi betonskimi utežmi, ki bi se lahko odlomile in uničile zvon, ali še hujše, med padcem poškodovale pritrkovalce. V zvonove so bili vstavljeni pretrdi in pretežki pregibni kemblji, v katerih je bil namesto ustreznih kovinskih uteži vlit kar beton. Ker so stari kemblji udarjali zelo močno, je bilo nevarno, da bi kateri od zvonov počil, njihov glas pa je bil premočan in neprijeten za poslušalca.
Nekateri izmed zvonov so tedaj sicer bili obrnjeni, da so se pričeli obrabljati na drugih točkah, ampak se je pri ostalih poznala že precejšnja obraba na udarnem obroču. Zvon je namreč potrebno glede na obrabo obračati, da se enakomerno obrablja.
Zvonovi so viseli na akustično nepravilnih železnih jarmih, brez odvodnosti tresljajev (kar počne les). Zaradi tega so se ob udarcih zvona sproščale vibracije, ki so bile pod zvonikom za pozorna ušesa zelo moteče.
Po zvonovih so udarjala elektromagnetna kladiva, ki so zaradi direktnega udarca iz zvona sproščala moteče glasove, elektromotorji brez mehkih zagonov pa so zvonove precej nasilno zaganjali, pri čemer je trpela predvsem oprema zvonov.
Ob pričetku del pa so se pokazale še druge skrite napake, ki bi prej ali slej lahko botrovale katastrofi. Tram, ki si ga skupno delita veliki in srednjeveliki zvon, je bil zasekan do te mere, da je bilo zdrave nosilne sredice le še slaba tretjina. Zaradi tega bi se lahko tram zlomil in oba zvonova bi padla na tla.
Oprema navčka je bila dotrajana do te mere, da z njim ni bilo več mogoče zvoniti. Star motor od pralnega stroja je bil zasut z ptičjimi izstrebki, veriga je bila povsem zarjavela, vezi so bile popuščene, elektronika pa je bila že dlje časa neuporabna. Nosilna konstrukcija navčka je bila tako slaba, da bi navček ob morebitnem zvonjenju lahko padel na tla.
Ob prenovi zvonov se je sprva odmontiralo vso staro opremo. Elektromotorji, omarice, kladiva in ostala elektro oprema je bila zavržena. Prav tako so bili zavrženi železni jarmi, betonske uteži in stari kemblji.
Ko so bili zvonovi na tleh, se je pričelo urejati tramove. Manjši trije zvonovi imajo tramove sedaj s pomočjo navojne palice sredinsko ojačane, pri velikem zvonu pa je bil vgrajen nov tram 30x28 cm, dolžine 5,3 m. Pri ojačanju konstrukcije zvonov je bila ojačana tudi strešna konstrukcija, saj je bila do sedaj uprta direktno na obok nad zvonovi.
Ko je bila konstrukcija urejena, se je pričelo zvonove sestavljati. Vseh pet zvonov je dobilo nove masivne hrastove jarme, saj se je hrast skozi stoletja izkazal kot najboljši les za opremo zvonov. Les omogoča dušenje vibracij. Pri vseh zvonovih so bili stari ležaji zamenjani z novimi UCP ležaji vrtljivega tipa, ki pokompenzirajo vsakršne manjše nepravilnosti pri "dihanju" lesa.
Zvonovi so dobili nove kovane kemblje iz mehkega železa. Le ti ne presegajo 130 brinelov, kar je povprečna trdota zvona. Tako se sedaj obrabljajo kemblji in ne zvonovi. Prav tako se jih da natančno nastavljati in se z dodajanjem/odvzemanjem uteži zvonjenje prilagodi okolju in željam uporabnika. Kovani del kemblja je izdelek priznane nemške kovačnice Wensauer, ki skuje preko 6000 kembljev na leto. Za odvodnost tresljajev kemblji visijo na armiranem usnju, kot je bilo to včasih. Kompleten mehanski del ima 10 let garancije.
Nameščena so bila kladiva, ki delujejo na podobnem principu kot pri stari mehanski uri. Kladivo visi na listni vzmeti, elektromotor pa ga odmakne in spusti, tako da kladivo prosto pade na zvon. Tudi ta kladiva so izdelana iz istega materiala kot kembelj in kasneje pocinkana. Vsi nosilci za kladiva so narejeni iz nerjavečega jekla.
Zvonovi so po novem gnani z elektromotorji, ki jih krmili frekvenčni pretvornik. Tako je mogoče kote nihanja zvonov popolnoma regulirati, obenem pa tudi zelo natančno nastavljati melodijo zvonov. Pritrkovalci bodo v zvoniku imeli svojo omarico, na kateri bodo lahko izključili krmiljenje iz zakristije, medtem pa vklopili le veliki zvon. Za pogon kazalcev bo skrbel nov elektromotor, ki vrti kazalce na vse štiri strani hkrati. Tako ne bo mogoče, da bi zaradi zračnosti med zobniki prišlo do zamikov na kazalcih.
Za vsa zvonjenja, bitja ure in pogon kazalcev pa skrbi namensko izdelani krmilnik v zakristiji. Program le tega je zelo obširen. V njem je vpisan celoletni program svetih maš in raznih zvonjenj. Prav tako ima program vnaprej vpisane velike noči, tako da s pomočjo tega uravnava tudi premakljive praznike. Za avtomatsko večerno zvonjenje pa skrbi koledar sončnih zahodov, ki je vpisan v sistem.
Celotna ura je krmiljena z DCF signalom iz Frankfurta, tako da je vedno točna.
Po novem je mogoče krmiljenje zvonov tudi preko mobilnega telefona, kjer s klicem na številko in pritiskom na tipko sprožimo želeno zvonjenje.
Zvonovi bodo od sedaj dalje iz zvonika prepevali precej bolj ubrano in v lepi prijetni melodiji, zvonili pa bodo varno, saj jih bomo le tako lahko ohranili še za naslednje rodove.
Dominik Malovrh, monter in uglaševalec zvonov
Pavel Okoliš, župnik
V zvoniku župnijske cerkve Svetega Petra so štirje mogočni bronasti zvonovi, ki skupno tehtajo le malenkost pod 5100 kg. Nad njimi se v slepih linah skriva mali navček, ki naznanja smrt v župniji, težak je 44,5 kg.
Zvonovi so bili izdelani leta 1933 (vsi razen navčka, ki je bil vlit leta 1926) v Strojnih Tovarnah in Livarnah v Ljubljani.
Ti zvonovi so iz leta v leto večja zgodovinska vrednost, saj takih v današnjih časih nismo več zmožni narediti. Zaradi tega je še kako pomembno na kakšen način z njimi ravnamo in kako jih uporabljamo.
Preddvorski zvonovi so bili nazadnje obnovljeni pred približno 30. leti.Tedaj so bili obešeni na napačno izdelane železne jarme, upočasnjeni s smrtno nevarnimi betonskimi utežmi, ki bi se lahko odlomile in uničile zvon, ali še hujše, med padcem poškodovale pritrkovalce. V zvonove so bili vstavljeni pretrdi in pretežki pregibni kemblji, v katerih je bil namesto ustreznih kovinskih uteži vlit kar beton. Ker so stari kemblji udarjali zelo močno, je bilo nevarno, da bi kateri od zvonov počil, njihov glas pa je bil premočan in neprijeten za poslušalca.
Nekateri izmed zvonov so tedaj sicer bili obrnjeni, da so se pričeli obrabljati na drugih točkah, ampak se je pri ostalih poznala že precejšnja obraba na udarnem obroču. Zvon je namreč potrebno glede na obrabo obračati, da se enakomerno obrablja.
Zvonovi so viseli na akustično nepravilnih železnih jarmih, brez odvodnosti tresljajev (kar počne les). Zaradi tega so se ob udarcih zvona sproščale vibracije, ki so bile pod zvonikom za pozorna ušesa zelo moteče.
Po zvonovih so udarjala elektromagnetna kladiva, ki so zaradi direktnega udarca iz zvona sproščala moteče glasove, elektromotorji brez mehkih zagonov pa so zvonove precej nasilno zaganjali, pri čemer je trpela predvsem oprema zvonov.
Ob pričetku del pa so se pokazale še druge skrite napake, ki bi prej ali slej lahko botrovale katastrofi. Tram, ki si ga skupno delita veliki in srednjeveliki zvon, je bil zasekan do te mere, da je bilo zdrave nosilne sredice le še slaba tretjina. Zaradi tega bi se lahko tram zlomil in oba zvonova bi padla na tla.
Oprema navčka je bila dotrajana do te mere, da z njim ni bilo več mogoče zvoniti. Star motor od pralnega stroja je bil zasut z ptičjimi izstrebki, veriga je bila povsem zarjavela, vezi so bile popuščene, elektronika pa je bila že dlje časa neuporabna. Nosilna konstrukcija navčka je bila tako slaba, da bi navček ob morebitnem zvonjenju lahko padel na tla.
Ob prenovi zvonov se je sprva odmontiralo vso staro opremo. Elektromotorji, omarice, kladiva in ostala elektro oprema je bila zavržena. Prav tako so bili zavrženi železni jarmi, betonske uteži in stari kemblji.
Ko so bili zvonovi na tleh, se je pričelo urejati tramove. Manjši trije zvonovi imajo tramove sedaj s pomočjo navojne palice sredinsko ojačane, pri velikem zvonu pa je bil vgrajen nov tram 30x28 cm, dolžine 5,3 m. Pri ojačanju konstrukcije zvonov je bila ojačana tudi strešna konstrukcija, saj je bila do sedaj uprta direktno na obok nad zvonovi.
Ko je bila konstrukcija urejena, se je pričelo zvonove sestavljati. Vseh pet zvonov je dobilo nove masivne hrastove jarme, saj se je hrast skozi stoletja izkazal kot najboljši les za opremo zvonov. Les omogoča dušenje vibracij. Pri vseh zvonovih so bili stari ležaji zamenjani z novimi UCP ležaji vrtljivega tipa, ki pokompenzirajo vsakršne manjše nepravilnosti pri "dihanju" lesa.
Zvonovi so dobili nove kovane kemblje iz mehkega železa. Le ti ne presegajo 130 brinelov, kar je povprečna trdota zvona. Tako se sedaj obrabljajo kemblji in ne zvonovi. Prav tako se jih da natančno nastavljati in se z dodajanjem/odvzemanjem uteži zvonjenje prilagodi okolju in željam uporabnika. Kovani del kemblja je izdelek priznane nemške kovačnice Wensauer, ki skuje preko 6000 kembljev na leto. Za odvodnost tresljajev kemblji visijo na armiranem usnju, kot je bilo to včasih. Kompleten mehanski del ima 10 let garancije.
Nameščena so bila kladiva, ki delujejo na podobnem principu kot pri stari mehanski uri. Kladivo visi na listni vzmeti, elektromotor pa ga odmakne in spusti, tako da kladivo prosto pade na zvon. Tudi ta kladiva so izdelana iz istega materiala kot kembelj in kasneje pocinkana. Vsi nosilci za kladiva so narejeni iz nerjavečega jekla.
Zvonovi so po novem gnani z elektromotorji, ki jih krmili frekvenčni pretvornik. Tako je mogoče kote nihanja zvonov popolnoma regulirati, obenem pa tudi zelo natančno nastavljati melodijo zvonov. Pritrkovalci bodo v zvoniku imeli svojo omarico, na kateri bodo lahko izključili krmiljenje iz zakristije, medtem pa vklopili le veliki zvon. Za pogon kazalcev bo skrbel nov elektromotor, ki vrti kazalce na vse štiri strani hkrati. Tako ne bo mogoče, da bi zaradi zračnosti med zobniki prišlo do zamikov na kazalcih.
Za vsa zvonjenja, bitja ure in pogon kazalcev pa skrbi namensko izdelani krmilnik v zakristiji. Program le tega je zelo obširen. V njem je vpisan celoletni program svetih maš in raznih zvonjenj. Prav tako ima program vnaprej vpisane velike noči, tako da s pomočjo tega uravnava tudi premakljive praznike. Za avtomatsko večerno zvonjenje pa skrbi koledar sončnih zahodov, ki je vpisan v sistem.
Celotna ura je krmiljena z DCF signalom iz Frankfurta, tako da je vedno točna.
Po novem je mogoče krmiljenje zvonov tudi preko mobilnega telefona, kjer s klicem na številko in pritiskom na tipko sprožimo želeno zvonjenje.
Zvonovi bodo od sedaj dalje iz zvonika prepevali precej bolj ubrano in v lepi prijetni melodiji, zvonili pa bodo varno, saj jih bomo le tako lahko ohranili še za naslednje rodove.
Dominik Malovrh, monter in uglaševalec zvonov
