OD VELIKIH ZVERI DO DROBNIH SEMEN

Tudi letos na Podružnični šoli Kokra sodelujemo v projektu  LEAF – Učenje o ekosistemih in gozdovih. V petek,  2. 10. 2026, smo na šolo povabili revirnega gozdarja Kokre, gospoda  Primoža Štularja, mag. inž. gozd. z Zavoda za gozdove Slovenija.

Namen tokratnega obiska je bil najprej predstaviti raziskovalno škatlo na temo velikih zveri Slovenije, ki so jo oblikovali na Zavodu za gozdove ravno s ciljem, da bi otroci in odrasli na zanimiv in nekoliko drugačen način spoznali tri velike prebivalce naših gozdov – medveda, volka in risa.

Nova znanja so nam prišla še kako prav, kajti v dolini Vobence so letos že večkrat opazili samca medveda in če se bomo podali v tamkajšnji gozd, bomo morali biti precej glasni ali pa imeti s seboj vsaj zvonček, da nas medved zazna.

Kako prepoznamo sledi medveda, risa ali volka? Kaj nam pove iztrebek teh živali? Vse to nam je razložil gospod Primož, ki je poudaril, da je ris, ki je sicer velik za pet domačih mačk, edini od zveri, pri katerem v odtisu šap ne vidimo krepljev, ki jih med hojo vpotegne. Pri medvedu in volku so kremplji vidni.

Spoznali smo še replike lobanj ter iztrebkov. V iztrebkih mesojedih živali, torej pri risu in volku, lahko opazimo dlake njihovega plena, saj se dlake v prebavilih ne prebavijo. Izvedeli smo tudi, da tem živalim navadno zrastejo novi zobje, če slučajno katerega izgubijo, kar se dogaja precej pogosto,

V Sloveniji so volkovi prisotni, a je njihova populacija razmeroma majhna.  Gospod Štular je prinesel s seboj kožo čisto pravega volka, ki so jo učenci z zanimanjem otipali. Ni bil siv, kot si jih  navadno predstavljamo in kot so ilustrirani v pravljicah. Volk je bil po nesreči povožen nekje na Kočevskem, sicer pa je odstrel volka zakonsko urejen in  prepovedan, saj so strogo zavarovana vrsta.

Nato je sledila predstavitev plodov in storžev, ki dozorevajo prav v tem jesenskem času. Učenci so spoznali, kje se v plodovih in storžih skrivajo semena ter kako se rastline z njimi razmnožujejo. Izvedeli so tudi, da nekatere plodove najprej zaužijejo ptice. Semena nato preidejo skozi njihova prebavila, se izločijo in lahko v primernih razmerah vzklijejo. Ena takih je bela omela, ki se razmnožuje na tak način in je sicer zajedavska rastlina. Sicer pa s pticami čisto v redu sodeluje, kajti njim daje hrano, ptice pa njim pomagajo pri razmnoževanju. Podobno tudi kalina in trdoleska.

Ogledali smo si še duglazijo, macesnove stože, kalino (ki je strupena), maklen s    “helikopterčki” ali “padalci”, pa semena lipe, pinije in tako naprej.

Posebej zanimiv je bil pogled na jelov storž, saj ta razpade že na drevesu. K sreči je gospod Štular našel posekano jelko in nam lahko pokazal, kako se iz storža sproščajo semena, ki jih nato veter raznaša v okolico.

Odpravili smo se še na teren, kjer smo ob poti iskali različne storže in plodove. Pri pokopališču nam je gospod Primož nabral še eno rastlino, trdolesko ali škofove kapice, ki je v celoti strupena. Ima rožnat semenski ovoj in rdeč plod.

Gospod Štular nam je povedal, da tudi sam za svoj gozd vzgaja sadike iz semen, kar zahteva veliko potrpežljivosti in vztrajnosti. Med drugim vzgaja sadike breka, za katerega je vzgojil že pravo kopico mladih drevesc.

Obisk revirnega gozdarja je bil za učence zelo zanimiv in poučen. Spoznali smo, da je gozd veliko več kot le prostor z drevesi. V njem živijo številne živali in rastejo rastline, ki so med seboj povezane na različne načine. S pomočjo praktičnih primerov, replik, kože volka, storžev, plodov in semen smo lahko naravo spoznali na nekoliko drugačen, predvsem pa zelo doživljajski način.

Za obisk, zanimivo predstavitev in vsa znanja se gospodu Primožu Štularju iskreno zahvaljujemo.

Tina Dovč, učiteljica

Foto: Tina Dovč