80 let Mimi Jelovčan in druženje pohodnikov DU Preddvor

V četrtek 1. 10. 2026 je bil za sedanje in nekdanje pohodnike poseben dan, saj smo na Smledniškem hribu ali Starem gradu praznovali 80 let Mimi Jelovčan iz Mač. Pot smo pričeli v Repnjah in se mimo cerkve sv. Tilna po Smledniškem hribu povzpeli do vrha, kjer so ostanki dobro obnovljenega gradu. Tu nas je že čakala Mimi s skupino starejših pohodnikov. 

Mimi  se je rodila 27. julija 1946 v Olševku, po domače Pr' Fajdig. Osnovno šolo je obiskovala v Olševku, od šestega razreda naprej v Šenčurju, kamor se je vozila s kolesom, ne glede na vremenske razmere.

Kljub dobremu učnemu uspehu ni bilo denarja za nadaljnje  šolanje, zato se je  takoj po končani osnovni šoli že pri 15-ih letih zaposlila v Gorenjski banki kot  kurirka. Njeno zanesljivost in marljivost so nadrejeni hitro opazili, zato so ji plačali šolnino za nadaljnje izobraževanju. Ob delu je obiskovala Dopisno ekonomsko šolo na Parmovi ulici v Ljubljani. Nekatera predavanja je obiskovala v Ljubljani, za druga so po pošti dobili skripte, na osnovi katerih je uspešno opravila vse izpite. V banki je delala v  računovodstvu  17 let, zatem prav tako v računovodstvu v novo nastali Fakulteti za organizacijske vede v Kranju.  Tu je ostala vse do upokojitve pri 52-ih letih leta 1999.

Mimi se rada spominja počitnic v osnovni šoli, še posebej med sedmim in osmim razredom, ko je pridno nabirala borovnice in se jih je nabralo skupaj 200 kg, ki jih je seveda nosila v zbiralnico   in so bile naslednje jutro že na trgu v Londonu. To so lepi delovni spomini, saj je vsak dinar prišel prav.

Manj prijetni pa so spomini na zelje, ki je bil pomembna zimska hrana in ga je vonjala že na Lužah, ko se je vračala iz šole.

Moža Francija je spoznala  v mesariji Pri Julet nasproti Gorenjske banke, kamor je hodila po malico. Preskočila je ljubezenska iskrica in leta 1967 sta se poročila in preselila se je v Mače. Že naslednje leto 30. junija sta podrla staro hišo in še isto leto 6. decembra so se že vselili. Spominja se, da so delali vse proste dneve, torej vse nedelje so betonirali in zidali.  Vmes se jima je leta 1967 rodil že pokojni sin Janez, strasten padalec, ki se je spuščal z Zaplate. Leta 1970 se je rodila Mojca in 1982 Jure. Sedaj jo  razveseljujejo štirje vnuki, Rok, Žan in Gaber ter vnukinja Maruša.

Od vsega začetka sta hodila pomagat na Olševek staršem, v Mačah pa imela do moževe smrti 2015 čebelice, kot jih ljubkovalno imenuje Mimi. Možu je že od začetka pomagala pri delu s čebelami in to je še vedno njena velika ljubezen. »Nič se jih ne bojim, delam brez čebelarskega skafandra in sedaj mi pomaga Jure,« z žarom v očeh razlaga Mimi. Veliko zanimivosti zna povedati o čebelah, toči vse vrste medu – smrekovega, lipovega, kostanjevega in vsake štiri leta tudi hojinega, ki pa je zelo zahteven glede točenja, saj rad kristalizira.

Po upokojitvi je postala blagajnik pri DU Preddvor in to delo opravlja že 26 let, je pa tudi poverjenica za Mače.

S pohodniki hodi, odkar je vodenje prevzel Janez Planinc. Zelo je zadovoljna, saj pravi, »v življenju ne bi videla številnih znamenitosti, če ne bi hodila z Janezom. Najbolj so mi ostali v spominu planina Pecol, Javorca,  Divje babe in najvišja jama na svetu Briškovska jama ali Grotta Gigante.«

Tudi o čebelah je povedala nekaj zanimivosti. »Če bi ljudje imeli tak red kot čebele, bi bilo na svetu lepo. Do ure natančno imajo določeno, do kdaj hranijo mlade čebelice, nato pa gre vsaka čebela skozi protokol del: čistilka, vratarka, nabiralka.

Veste, kako matica izbere svojega oplojevalca, da bo imela najboljši zarod? 800 m visoko leti skupaj z moškimi in najvzdržljivejši postane njen opolojevalec!« radostno zaključi Mimi, ki je bila ta dan še posebno iskriva in nasmejana.

Pripravili smo ji kulturni program s skečem, pesmimi, nagovori, za spomin pa dobili njen med ali cvetni prah na tomboli in zadela je vsaka številka!

Draga Mimi, uživaj naprej v zdravju in ljubezni s svojimi najljubšimi, tudi čebelicami, in še veliko novih poti ti želimo.

Besedilo: mag. Franceska Žumer

Fotografije: Franci Šenk in Marko Govekar