70 let Ivice Polajnar iz Kokre in kolesarski praznik

V soboto, 18. 7. 2026, je 70 let praznovala Ivica Polajnar iz Kokre. Njen jubilej smo nekaj dni kasneje praznovali tudi kolesarji DU Preddvor.

Za začetek smo naredili krajšo turo okoli okoliških vasi do Velesova in nazaj proti Preddvoru do Kokre. Tam so nas že čakali kolegi kolesarji in seveda slavljenka Ivica.

Utrinke iz Ivičinega življenja je tenkočutno predstavil njen mož Jernej, kakor sledi v nadaljevanju.

Draga naša kolesarka Ivica!

Čas je prehitro tekel, zato si zgodaj prišla v zrela leta.

Ko je zorela pšenica  in so jo žanjice žele, si se rodila na kmetiji tete Minke, kjer si vzljubila delo, poštenje in redoljubnost.

Leta na Brniku so hitro minila in preselila si se v Šenčur. Ata Janez je poskrbel, da ste imeli topel dom, oba z mamo Rozko pa za sestri Rozi in Jano ter brata Braneta. Ker si bila najstarejša, si jih pogosto pazila, kar ti ni bilo všeč, saj bi se raje potepala in igrala z vrstniki. Šolska leta so poleg pouka prinesla tudi počitnice. Največkrat si jih preživela na Brniku in v Srednji vasi, kjer si pridno pomagala pri delu. Pobirala si krompir, v gozdu nabirala borovnice in še rajši gobe, kar je še vedno tvoja ljubezen. Po   končani osnovni šoli sta se s sestrično Mileno odločili, da postaneš čevljarka. Ta odločitev te je pripeljala v Srednjo čevljarsko šolo in kasneje v Planiko. Spoprijateljila si se s številnimi prijatelji in še vedno vzdržujete stike.

Po končani šoli si postala odraslo dekle, za katero se je marsikdo uzrl, a izbrala si pravega, ga vzela za moža in si ustvarila družino. Preselila si se v Kokro, se počasi vživela v novo okolje in vlogo matere. Vseskozi si se in se še vedno trudiš, da je tvoj dom prijeten, domač in urejen. To ti je uspelo, saj si s svojo pridnostjo, poštenostjo in nesebičnostjo dala najlepši zgled družini.

Še vedno se učiš in sprejemaš novosti.  Posebej še po končani službi v Planiki. Ponosna si, da si se ob pomoči Francke  naučila speči  kruh v kmečki peči.

Domači ti vedno govorijo, da odloži delo vsaj za trenutek.  Včasih ti to celo uspe. Tedaj najraje sedeš na kolo,  s katerim si prevozila že precej kilometrov in premagala številne klance, npr. Krvavec, Vršič, Mangartsko sedlo, Pavličevo sedlo. Tudi zbirka osvojenih vrhov je obsežna, od Ojstrice, Grintavca, Stenarja do Triglava. Še posebej si vesela, ko s sosedi greste na Štefanjo goro in Možjanco. Gobe pa najrajši nabiraš sama ali z Nejcem. Z njim si našla skrite kotičke, ki jih poznata le vidva.

Odkar si upokojenka, imaš še več obveznosti. Največje veselje so tvoji vnuki, ki te razveseljujejo vsak dan. Najprej si se razveselila Sare, potem Mance in Petra in sedaj najmlajšega Tadeja. Tudi vrt je tvoja ljubezen in delo na kmetiji, pozimi hribi in poleti kolo.

Draga Ivica želimo ti, da bi bila še naprej zdrava, da boš še dolgo uživala aktivno življenje, se veselila slehernega dne in optimistično gledala v prihodnost.

Sledilo je druženje ob dobri hrani in Ivičinih sladkih dobrotah.

Besedilo in fotografije: mag. Franceska Žumer