Dvorski trg 10
4205 Preddvor
Slavka Cvek – 80-letnica in druženje pohodnikov DU Preddvor
V torek, 21.4.2026, je bil za pohodnike DU Preddvor spet navdušujoč dan, saj smo nazdravili naši pohodnici Slavki Cvek za njenih 80 let!
Tokratni pohod je potekal po okoliških gozdnih poteh domačih krajev, kjer nas je še posebej navdušil gozdni vrtec Čričkov z Bele. Veselo praznovanje se je začelo pri Seljaku, kjer je Slavka tudi s plesnimi koraki potrdila svojo vitalnost!
Slavka se je rodila na Bregu kot najstarejša od treh deklet aprila 1946 po domače Pr' Tomažovc mami Rozaliji-Rozki in očetu Matevžu. Njena sestra Marinka živi v Preddvoru, Vera v Vašah pri Medvodah. Osnovno šolo je obiskovala v Preddvoru, dvoletno poklicno šolo v Savi, kjer se je tudi zaposlila. Najprej eno leto v proizvodnji termoforjev in nato v razvojnem laboratoriju do upokojitve leta 1996.
Tudi svojega moža Francija je spoznala v Savi. Poročila sta se leta 1967, naslednje leto, 1968, se je rodil sin Slavko, 1970 Matjaž in leta 1973 Marko. Sedaj živi skupaj v hiši s Slavkovo družino. Ima 3 vnukinje, 4 vnuke in 1 pravnukinjo Hanno.
Ko sta se poročila, sta 10 let živela z moževo mamo v domači hiši, Pr' Sok. Francijev oče je umrl prvo leto po poroki, še pred rojstvom prvega sina Slavka. Leta 1970 sta začela zidati novo hišo in jeseni 1981 so se preselili, staro hišo pa podrli.
Slavka se spominja, da so veliko hodili na Breg pomagat staršem na kmetijo. Poleg tega je tudi sama imela njivo na polju proti Bregu za zelenjavo in krompir.
Tudi za družabni, športni in socialni del življenja sta s Francijem vedno poskrbela. Še pred poroko sta začela plesati pri preddvorski folklori in plesala več kot 20 let. Plesati sta nehala kot zadnja od starejše generacije. Slavka ima na ta čas zelo lepe spomine. Ne samo ples, tudi za otroke je bilo poskrbljeno, saj jih je pazila Francijeva mama. Ko so šli na folklorni festival na Ohrid pa mama Rozalija. Še posebej z radostjo se Slavka spominja izleta z avionom v Dubrovnik, saj je bil to njen prvi let z letalom. Naslednji spomini v zvezi s folkloro so vezani na hotel Bor v Preddvoru, kamor so hodili plesat gostom vsak torek in petek. Ne more prehvaliti tega časa in izjemno sposobnega direktorja Dvoršaka, ki je v Preddvor pripeljal Holandce in Skandinavce. Plesali so izvirne plese in potem so tudi gostje plesali z njimi. Na harmoniko je igral Ciril Šavs, pozneje pa ga je zamenjal Janez Delavec iz Mač. Učil jih je Gašperjev Franc. Posebno doživetje je bilo tudi snemanje za RTV, ker so plesali izvirne slovenske ljudske plese.
Ob nedeljah so plesali Italijanom pri Bizjak. Pripeljali so se z vozom, kjer so prikazovali kmečko ohcet. Po zaključku so pomagali pri strežbi.
Hribi so naslednja Slavkina ljubezen. Franci je že sam hodil v hribe, kmalu pa se mu je pridružila tudi Slavka. Ko je pri društvu upokojencev pohodno skupino prevzel Janez Planinc, sta postala redna pohodnika. Lepe spomine ima na slovenske hribe, bili so tudi v Avstriji in Italiji. Posebej ji je ostal v spominu pohod na Krn preko Komne. Prespali so v koči na Bogatinu. Naslednji dan pa so šli na Krn, nato na Krnska jezera ter v Lepeno. Dolga pot je bila in naporna, a čudovita. Bili so tudi na Kriških podih. Šli so preko Sovatne, naslednji dan pa na primorsko stran. Bili so lepi, naporni in zanimivi pohodi. Sedaj so bolj primerni letom, vendar še vedno lepi.
Slavka je tudi aktivna članica DU Preddvor. Začela je hoditi z njimi na izlete, kasneje pa je postala poverjenica za njen del Preddvora. Od tega je minilo že 30 let.
Ko se je ustanovila kolesarska sekcija, se je takoj vključila vanjo in kolesarila do predlani. Zdaj pa le na njivo in nazaj. In doda: »Bi se več vozila, a nimam dovolj časa.«
Taka je upokojenska!
Vse od začetka upokojitve od oktobra do maja obiskuje ročna dela, še vedno delajo copatke za novorojenčke, sicer vsaka svoje plete ali kvačka. Letos so pletle tudi nogavice za 90-letnike Občine Preddvor. Plete tudi zaradi družbe.
Bere tudi knjige, najraje potopise, dokumentarne knjige, življenjepise, manj pa leposlovja.
Kaj pa dopust?
»Dopuste sva preživljala v Bohinju v Ukancu, kjer je Elektro imel stanovanja. Franci je hodil v hribe, jaz z otroki pa kopat. Na morju so bili le enkrat, ker Franciju ni pasala vročina,« zaključi Slavka.
Draga Slavka, še na mnoga zdrava leta skupaj s Francijem in najdražjimi, ti želimo!!!
Besedilo: mag. Franceska Žumer
Fotografije: Franci Šenk in Marko Govekar