Pohodniki DU Preddvor in zgodba o znamenitem rakiškem jamboru

Kam po sonček, ko je v Ljubljanski kotlini megla? Na povabilo vodja pohodnikov DU Preddvor gospoda Planinc Janeza, smo se danes, dne 02.12.2025 v velikem številu in z navdušenjem odzvali njegovemu povabilu.

Projekt današnjega dne je bil, da se odpravimo po spominski poti "najdaljšega jambora'. Ustavili smo se ob umetnem jezeru v mali vasici Rakitna, sredi Notranjske (občina Brezovica), kjer je bilo izhodišče naše poti. Ob prihodu nas je pozdravil sonček, prijetno pa nas je pogostila tudi naša simpatična slavljenka Danica, z domačimi dobrotami, tako, da je bilo vzdušje res popolno. 

Kraj slovi po svežem in zdravem gorskem podnebju, sončnih zimah, tako, da je tukaj za "dva suknjiča" bolj mrzlo kot v dolini. Razgibana pot nas je peljala mimo jezera, manjšega potočka, vse do strnjenih gozdov. Na začetku poti, še preden smo zares "nabrusili pete", je razstavljena rakiška znamenitost: replika 64 metrov dolgega jambora. 

V teh gozdovih so namreč v 19. stoletju tukajšni furmani posekali mogočno smreko, jo pripravili, ter jo prepeljali v ladjedelnico za slovenskega ladjarja. Po izjemno težavni poti in zasneženi pokrajini so z jamborom (januarja 1894) vendarle prispeli - v ladjedelnico sv. Marka v Trstu. Jambor je meril rekordnih 64 metrov in na cilj je moral priti nepoškodovan. Da je prevoz uspel, je sodelovalo okrog trideset rakiških kmetov, deblo pa je vleklo osem parov volov, so jih na poti občasno zamenjali z konji. Tako so jambor na vozovih, grobih saneh (ukrivljeni plohi) prepeljali z Rakitne do ladjedelnice. Za pot do so potrebovali slab mesec.

Prijetno urejena in razgibana "Pot jambora" je opremljena s kar nekaj poučnimi tablami. Oko pa se je kar smejalo nad pogledi in razgledi po okolici, ki jo obkrožajo borovi in smrekovi gozdovi in...ko je sezona, rastejo tudi gobe.

Besedilo in fotografije: Marko Govekar